Siva mrena

Očesna siva mrena velja za enega najpogostejših vzrokov za moten vid v odrasli dobi. Pogostost tega obolenja s starostjo narašča in po 65. letu starosti ima zaradi nje težave z vidom že več kot polovica ljudi. Zaradi splošnega staranja prebivalstva število pacientov s sivo mreno nenehno raste. V Sloveniji na operacijo sive mrene čaka od 10 do 20 tisoč obolelih.

Vzrok za moten vid pri sivi mreni so motnje, ki se pojavijo v očesni leči, ki se v očesu nahaja neposredno za šarenico. Glavna funkcija te leče je uklanjanje svetlobnih žarkov, ki prehajajo v oko, in njihovo projiciranje na natančno določen predel očesnega ozadja, imenovan rumena pega. Če je leča motna, svetloba slabše prehaja skoznjo in se na njej tudi nepravilno lomi, posledica tega pa je nejasen ali meglen vid. Pogosto pacienti opažajo, da slabše vidijo pri slabi osvetlitvi, slabše lahko prepoznavajo barve, nekateri opazijo prekomerno bleščanje na sončni svetlobi, pri nekaterih se celo pojavi dvojna slika.

Pogosteje pri ženskah

Poznamo vrsto dejavnikov, ki pripomorejo k razvoju sive mrene, najpomembnejši vpliv pa ima zagotovo dedna nagnjenost. Nekoliko pogosteje se siva mrena razvije pri ženskah, kar povezujejo s hormonskimi spremembami v menopavzi. Pomembna dejavnika, ki povečujeta tveganje za razvoj sive mrene in na katera lahko vplivamo, sta kajenje in izpostavljenost UV-žarkom. Dokazano je, da imajo ljudje, ki pokadijo 15 cigaret na dan, kar trikrat večjo verjetnost za razvoj sive mrene. Znano je še, da imajo nekoliko večje tveganje za pojav sive mrene kratkovidni in rjavooki.

Edina rešitev kirurški poseg

Pojav sive mrene pri mlajših je pogosteje povezan z nekaterimi bolezenskimi stanji, kot so sladkorna bolezen in kronična vnetja oči, lahko pa se razvije tudi po očesni poškodbi. Edino doslej znano učinkovito zdravljenje sive mrene je kirurški poseg, pri katerem se zamotnjena naravna očesna leča odstrani in se na njeno mesto vstavi umetna. Gre za najpogostejšo ter zelo verjetno tudi za eno izmed najbolj uspešnih in varnih očesnih operacij.

Z ultrazvokom razbijemo zamotnjeno očesno sivo mreno in posrkamo njeno vsebino.

 

Kdaj je najprimernejši čas za operacijo, je odvisno predvsem od subjektivnih težav pacienta in njegovih potreb. Zelo razširjeno, vendar napačno je prepričanje, da mora siva mrena za operacijo dozoreti. Posebej zelo dejavni pacienti, ki imajo težave, kot sta manjša kontrastnost vida in slabši vid v pogojih slabe osvetlitve, kar je lahko zelo neprijetno in jih omejuje pri njihovih dejavnostih, se lahko za operacijo odločijo tudi že v zgodnjih fazah razvoja sive mrene.

Izbira prave leče

Standardne znotrajočesne leče, ki se uporabljajo pri operaciji sive mrene, so enožariščne. Te leče omogočajo oster vid na daljavo, torej podoben vid, kot je pri starostnikih brez sive mrene. Za branje pacient po operaciji potrebuje očala. Sodobne očesne leče se v oko vstavljajo z injektorjem skozi zgolj tri milimetre velik rez. Leča je ob vstavljanju v oko zvita v obliki tulca, v notranjosti očesa jo razpremo in ustrezno namestimo. V zadnjem desetletju so je zelo razširila tudi uporaba večžariščnih (multifokalnih) leč. Te tako imenovane premium leče imajo kompleksno optiko, ki omogoča lomljenje svetlobe pod različnimi koti. To pacientu omogoča oster vid pri gledanju na daljavo in na bližino. Če se pacient odloči za takšno lečo, po operaciji ne potrebuje očal za branje. Pri operaciji sive mrene se uporablja precej različnih umetnih leč. V centru za očesno refraktivno kirurgijo Morela okulisti pri operacijah sive mrene uporabljamo le najkakovostnejše implantate, na voljo na trgu.

Sorodni članki

  • Operacija sive mrene

    Operacija sive mrene je najpogostejša in verjetno tudi ena izmed najbolj uspešnih ter varnih očesnih operacij. Prvo znamenje bolezni je predvsem nejasen ali meglen vid, edino doslej znano učinkovito zdravljenje pa je kirurški poseg, pri katerem se zamotnjena naravna očesna leča odstrani in se na njeno mesto vstavi umetna.

  • Uveitis

    Uveitis je splošna diagnoza, s katero opisujemo veliko skupino vnetnih in infektivnih stanj očesa. Skupno vsem tem stanjem je prisotnost vnetja uvee, ki zajema šarenico, ciliarnik in žilnico očesa. Najpogostejši vzroki za nastanek uveitisa so toksoplazmoza, pars planitis, citomegalovirusni retinitis in histoplazmoza.

 
 

Ste primeren kandidat?

Če bi radi takoj izvedeli, ali ste primeren
kandidat za lasersko odpravo dioptrije,
odgovorite na sedem preprostih vprašanj.
Potrebujete le nekaj minut.

Preverite zdaj

Revija Vid&Gib

Novosti pri posegih za odpravo dioptrije, strokovne razlage očesnih težav, izkušnje drugih pacientov ter praktični nasveti za zdrave oči in boljši vid. Izpolnite obrazec in revijo vam bomo poslali po pošti.

Naročite se brezplačno

 
DOVOLI PIŠKOTKE

Ker želimo nenehno izboljševati spletno mesto Morela uporabljamo piškotke za potrebe statistične analize.
Za podrobnejše informacije si preberite več o zasebnosti in piškotkih.