Življenje vidim drugače Franc Žlahtič, doktor znanosti

Franc Žlahtič je strokovnjak z doktorskim nazivom s področja energetike, zaposlen na ministrstvu za gospodarstvo, na direktoratu za energijo, za njim pa je že 24 let dela na elektroinštitutu, kjer je aktivno sooblikoval slovensko energetsko politiko. V prostem času je popotnik in tudi ustanovitelj društva Roženica – društva ljudi s keratokonusom, med katere sodi tudi sam. Za njim je uspešna presaditev ene roženice, na drugo pa še čaka.

Keratokonus je obolenje roženice, za katero je značilna stožčasta oblika namesto običajne okrogle, zato ljudje s to hibo nosijo posebne korekcijske leče, sčasoma pa jih čaka presaditev roženice, saj korekcija z lečami ni več možna. S posegom, imenovanim keratoplastika, človeku zamenjajo roženico, ki jo dobijo od mrtvega darovalca.

A pridobitev soglasja od svojcev darovalca je velikokrat težava. »Oči so ogledalo duše, zato ljudje lažje dovolijo presaditev ledvice ali srca svojega bližnjega, najtežje pa presaditev oči,« pravi Franc Žlahtič, ki je doživel prvo presaditev pred natanko desetimi leti. Zdaj, ko sta uspešno vzpostavljena nacionalni register darovalcev in banka organov ter dobro sodelujemo z mednarodnimi bankami, se na roženico čaka nekaj mesecev, pred časom pa je bila čakalna doba nekaj let. Ravno zaradi težav in pomislekov, s katerimi se ubadajo ljudje s to hibo, je Franc Žlahtič pred štirimi leti dal pobudo za ustanovitev društva Roženica, ki se ukvarja predvsem z ozaveščanjem in pomočjo ljudem s to težavo.

Sodelovanje z najboljšimi

Pri delu v društvu se srečuje z najboljšimi v tem poslu in tako je prišel v stik tudi z Morela okulisti, ki so po njegovem mnenju poleg specialistov v kliničnem centru najboljši na svojem področju. Članom društva svetujejo predvsem s koristnimi nasveti o operaciji in nadaljnjem poteku zdravljenja. Pred desetimi leti, ko je Franc Žlahtič dobil novo roženico, je dr. Vladimiru Pfaiferju, ki ga je operiral, asistirala dr. Kristina Mikek. Ta je kasneje aktivno sodelovala tudi pri njegovi rehabilitaciji, ki se je zapletla, dobil je namreč zoprno okužbo, zaradi katere je moral nekaj časa jemati antibiotike, na srečo pa se je vse dobro izteklo.

Z roko v roki s Kristino Mikek

Iz tistih časov izvira tudi anekdota o tem, kako je potekalo njegovo spoznavanje z dr. Mikekovo. Ko je Franc Žlahtič nekaj let kasneje spoznal moža Kristine Mikek, dr. Martina Mikeka, mu je povedal, da se je pred nekaj leti z roko v roki sprehajal z njegovo ženo okrog kliničnega centra. A mu je kaj hitro pojasnil, da je bilo to zato, ker je bil po operaciji nekaj časa njegov vid tako oslabljen, da mu je dr. Mikekova pomagala pri prehodih iz ene v drugo stavbo kliničnega centra.

Izostreni čuti

Dobra plat težav z očmi je po njegovem mnenju v tem, da se človeku izostrijo drugi čuti. »Zelo hitro prepoznam ljudi po njihovi hoji, zaznam njihovo razpoloženje in bolje slišim njihove besede,« pravi Franc Žlahtič, to pa mu je pomagalo tudi v stikih s politiki in gospodarstveniki, ko je vrsto let sodeloval pri pripravi dosjeja energetike za Slovenijo in vso Evropo ter nastopal na političnem parketu v Bruslju in Strasbourgu.

Po tem, ko je dobil novo roženico, so izostreni čuti ostali, hkrati pa se je zelo izboljšal njegov vid. Zato je svojemu kirurgu po operaciji povedal, da zdaj bolje vidi vse ženske okrog sebe, šefa pa še vedno bolj slabo, nam je razkril v smehu. Če bo vse po sreči, ga kmalu čaka nova presaditev, ki jo pričakuje z optimizmom, njegov telefon pa je ves čas ob njem, saj je takrat, ko se pojavi darovalec, treba ukrepati hitro.

Kljub temu pa to zanj ni ovira, da ne bi že dvakrat po dolgem in počez prepotoval Avstralije, pa tudi na svojih službenih poteh je videl že dobršen del sveta. Večino poti po Ljubljani premaga kar s kolesom, v prostem času se rad odpravi tudi smučat, plavat ali na sproščajoč tek na smučeh, če mu ostane kaj časa, pa se posveti leposlovju ali strokovni literaturi.

Sorodni članki

  • Rešitev tudi za tiste z visoko dioptrijo

  • Temeljit vpogled v očesno ozadje

    Zadnja leta se pri diagnozi očesnih bolezni izvaja tudi preiskava z optično koherentno tomografijo (OCT). Uporabljamo jo predvsem pri diagnostiki in zdravljenju bolezni mrežnice in njenega stika s steklovino, v zadnjem času pa tudi pri obravnavi glavkoma in patologije sprednjega očesnega segmenta.

  • Suho oko

    V zimskih mesecih, ko več časa preživimo v ogrevanih prostorih, se za naše oči začnejo težave, ki jih stopnjuje še dolgotrajno gledanje v računalnik. Oči so suhe in razdražene, nemalokrat tudi rdeče. Pečejo nas in srbijo, da imamo občutek, kot bi imeli v njih pesek.

 
 

Ste primeren kandidat?

Če bi radi takoj izvedeli, ali ste primeren
kandidat za lasersko odpravo dioptrije,
odgovorite na sedem preprostih vprašanj.
Potrebujete le nekaj minut.

Preverite zdaj

Revija Vid&Gib

Novosti pri posegih za odpravo dioptrije, strokovne razlage očesnih težav, izkušnje drugih pacientov ter praktični nasveti za zdrave oči in boljši vid. Izpolnite obrazec in revijo vam bomo poslali po pošti.

Naročite se brezplačno

 
DOVOLI PIŠKOTKE

Ker želimo nenehno izboljševati spletno mesto Morela uporabljamo piškotke za potrebe statistične analize.
Za podrobnejše informacije si preberite več o zasebnosti in piškotkih.