Vse tegobe mraza

Zima je čas veselja in radosti, lahko pa tudi skrbi in težav z očmi. Predvsem uporabniki kontaktnih leč in vsi, ki imajo občutljive oči, morajo biti v času snega, vetra in prehladov še posebej previdni.

Vnetja oči

Vnetja oči so pozimi pogosta, velikokrat nastanejo kot posledica prehladnih obolenj in obolenj zgornjega respiratornega trakta. Posebno pri otrocih se hitro prenašajo prek rok okuženih vrstnikov v šolah in vrtcih. In ravno higienski preventivni ukrepi so najpomembnejši za preprečevanje vnetij. Virusnih vnetij očesne veznice, ki se kažejo z vodenim izcedkom in simptomi prehladnih obolenj ali okužbe zgornjih dihal, običajno ne zdravimo. Simptomi minejo v sedmih do desetih dneh, pri blagih oblikah že prej. Težave lahko lajšamo s fiziološko raztopino ali umetnimi solzami ter hladnimi obkladki.

Med prehladom stran z lečami

Prehlad spremljajo zamašen nos, izcedek iz nosu, bolečine v grlu, včasih tudi glavobol in rahla utrujenost. Viruse, ki povzročajo prehlad, z rokami pogosto prenesemo na nosno sluznico ali očesno veznico. Zato takrat, ko smo prehlajeni, ni priporočljivo nositi kontaktnih leč, če se hočemo izogniti prenašanju virusov in bakterij na kontaktno lečo ter prek nje v oko. Če so kontaktne leče vaša edina možnost, poskrbite za dodatno higieno rok pred vsakim vstavljanjem in odstranjevanjem kontaktnih leč ter tudi pri shranjevanju. Vsekakor pa med prehladom svetujemo uporabo očal.

Suhe oči

Suhe oči pogosto postanejo rdeče, običajno pa jih spremlja pekoč, boleč občutek, kot bi v njih imeli pesek. Včasih suhe oči lahko pospremi tudi neprijeten izcedek v očesu ali okoli njega. Suhe oči povzročijo mraz in veter pa tudi zaprti prostori, kjer je zrak pozimi zaradi ogrevanja še bolj izsušen. Vse to nam povzroča težave, lahko denimo slabo prenašamo kontaktne leče, nejasno ali zamegljeno vidimo, oteženo je branje, delo za računalnikom, gledanje televizije in podobno. Najboljša rešitev za suhe oči so umetne solze v obliki kapljic ali gela. Ker pa se te med seboj razlikujejo, je pomembno poznati njihovo sestavo. Za suhe in razdražene oči je najboljša kombinacija hialuronske kisline in provitamina B5 (dekspantenol). Ob težavah s suhimi očmi nam lahko pomagajo tudi nekatera prehranska dopolnila, ki vsebujejo omega maščobne kisline, oziroma hrana, ki jih vsebuje, ter vitamin C.

Težave s kontaktnimi lečami

Pri kontaktnih lečah je zelo pomembno, kakšne so in kako jih nosimo. Predvsem pa je pomembno, da jih v očeh nimamo dlje, kot je priporočljivo. Najbolj pogosta napaka uporabnikov kontaktnih leč je, da imajo leče predolgo v očeh. Kadar so oči pekoče, srbeče, skeleče, odsvetujemo uporabo kontaktnih leč, dokler se stanje ne umiri.

Izredne zimske razmere

V zimskem času moramo še posebej poskrbeti, da oči zaščitimo pred suhim, mrzlim vetrom ter močnim soncem. Pri zelo nizkih temperaturah imamo ob nošenju kontaktnih leč lahko celo občutek tujka v očeh. Priporočljiva obramba v takih razmerah so sončna očala z visoko UV-zaščito ter uporaba umetnih solz v obliki kapljic.

Zamegljena očala

Vsi uporabniki očal so izkusili neprijetno situacijo, ko se ob prehodu iz mrzlega v topel prostor zarosijo stekla. V optični industriji poznamo različne premaze, ki te težave omilijo, čeprav ne zagotavljajo stoodstotne zaščite pred rosenjem stekel. Obstajajo pa posebna stekla, ki z drugače naparjenimi ioni in v kombinaciji s premazi omogočajo učinek nezarošenih stekel.

Snežna slepota

Snežna slepota se navadno pojavi v gorah zaradi ultravijoličnih žarkov, ki se odbijajo od snežnih površin. Škodljivo UV-sevanje povzroči boleče vnetje veznic in roženice, okvaro globljih delov očesa in začasno slepoto. Poškodba lahko nastane v eni uri, simptomi pa se običajno razvijejo šele čez šest do 12 ur. Prvi znaki snežne slepote so pekoča bolečina in zbadanje v očeh, močno bleščanje, zmanjšanje ostrine vida, fotofobija, solzenje in otekanje vek. Zaradi opeklin lahko poškodovanec najprej postane omotičen, nato pa začasno oslepi. Snežno slepoto lahko preprečimo z ustreznimi očali, ki filtrirajo UV-žarke valovne dolžine med 290 in 400 nanometri, in tako da se soncu izpostavljamo le omejeno časovno obdobje.


Sorodni članki

  • Videz utrujenosti tudi, ko smo spočiti

    Od vseh sprememb na našem obrazu smo najbolj pozorni prav na tiste okoli oči. Med posebno opaznimi in pogosto tudi motečimi spremembami so povešene veke.

    Povešene veke strokovno imenujemo dermatohalaza. To je stanje odvečne kožne gube na vekah, predvsem na zgornjih, redkeje so prizadete spodnje ali vse štiri veke.

  • Astigmatizem ni nepremagljiv

    Astigmatizem je očesna napaka, ki je posledica neenakomerne ukrivljenosti roženice ali leče. Svetlobni žarki se med potjo skozi roženico in lečo ne lomijo enakomerno in zato na mrežnici nastane nejasna slika. Astigmatizem sam po sebi ni bolezen in astigmatično oko ni slabše. Pomeni le, da je roženica nekoliko nepravilno oblikovana. Na splošno je izredno pogost, vendar je v večini primerov blago izražen in kot tak ne povzroča težav.

  • Ne vidim več dobro

    Če se vam dogaja, da vas očala začnejo motiti, da ne vidite več najbolje ali vidite dvojno, imate glavobole ali utrujene oči ob daljšem branju, je to prvi znak, da je čas za obisk okulistične ambulante.

 
 

Ste primeren kandidat?

Če bi radi takoj izvedeli, ali ste primeren
kandidat za lasersko odpravo dioptrije,
odgovorite na sedem preprostih vprašanj.
Potrebujete le nekaj minut.

Preverite zdaj

Revija Vid&Gib

Novosti pri posegih za odpravo dioptrije, strokovne razlage očesnih težav, izkušnje drugih pacientov ter praktični nasveti za zdrave oči in boljši vid. Izpolnite obrazec in revijo vam bomo poslali po pošti.

Naročite se brezplačno

 
DOVOLI PIŠKOTKE

Ker želimo nenehno izboljševati spletno mesto Morela uporabljamo piškotke za potrebe statistične analize.
Za podrobnejše informacije si preberite več o zasebnosti in piškotkih.