Osnove okulističnega pregleda

Tisti, ki redno hodite na okulistični pregled, poznate rutino. Toda ali vam zdravnik pove vse? Ali veste, čemu je kakšna naprava namenjena, zakaj pregled poteka tako, kot poteka? Tokrat razkrivamo male skrivnosti oftalmologije.

Osnovni oftalmološki pregled se tako kot večina drugih začne z anamnezo. Vsakega najprej povprašamo po njegovem splošnem zdravju, morebitnih preteklih težavah z očmi in o očesnih boleznih v družini ter o drugih, predvsem kroničnih boleznih, ki lahko pomembno vplivajo tudi na oči, kot so povišana raven maščob v krvi in krvnega sladkorja ter visok krvni tlak, pa tudi o zdravilih. Nato zdravnik preveri očesno gibanje in koordinacijo ter odzivanje zenice na svetlobo.

Vidna ostrina

Z napravo, ki se imenuje refraktometer, ugotavljamo refrakcijske napake očesa in tako določimo stopnjo kratkovidnosti, daljnovidnosti in astigmatizma. Refrakcija namreč pomeni lom svetlobe. Enota zanjo je dioptrija. Če lom ni pravilen, žarki ne padejo na pravo mesto in slika ni ostra. Te meritve za določitev najustreznejše dioptrije ne zadoščajo, oftalmolog vam bo zato za poskus nadel nekaj različnih leč.

Očesni tlak

Na pregledu vam izmerimo očesni tlak. Meritev je pomembna zato, ker je lahko včasih očesni tlak visok, bolnik pa tega ne opazi. Merjenje tlaka običajno poteka tako, da naprava v oko puhne piš zraka (pnevmotonometrija) ali pa po predhodnem nanosu kapljic, ki ohromijo površino očesa (aplanacijska tonometrija) na površino roženice naslonimo tonometer.

Sprednji očesni deli in očesno ozadje

Špranjska svetilka je poseben mikroskop, s katerim oftalmolog najprej pregleda sprednje očesne dele, tudi lečo, nato pa skozi zenico še očesno ozadje.

Preiskave roženice

S topografijo roženice ugotavljamo površinsko ukrivljenost in nepravilnosti roženice, tudi morebitno bolezensko izbočenost (keratokonus). Ta je lahko vzrok za slab vid, ki ga z običajnimi preiskavami morda ne odkrijemo. Sum nanj pokaže tudi druga preiskava, ki postaja vse bolj rutinska. Gre za merjenje debeline roženice – pahimetrijo. Raziskave kažejo, da lahko, če je roženica debela, izmerimo lažno visok očesni tlak. Če je roženica stanjšana, pa se lahko izboči in takrat govorimo o keratokonusu. Zadnjo površino roženice sestavljajo endotelne celice, ki jih oftalmologu lahko prikaže spekularna mikroskopija. Endotel je zelo pomemben za to, da je roženica prozorna, gladka in da skoznjo dobro vidimo. S preiskavo ocenimo njihovo število.

Kontrastnost

Včasih kljub običajnim preiskavam in ustrezni pomoči posamezniki še vedno tožijo, da vidijo slabše. Nekatere novejše očesne preiskave iščejo še druge vzroke za odstopanja v vidu. Aberometrija (analiza wavefront) je preiskava, s katero določamo optične aberacije višjega reda. Aberacije so vse napake lečja, pri katerih se žarki, ki izhajajo iz točkastega izvora, po prehodu skozi lečo ne zberejo v točki. Dioptrija in astigmatizem sodita med napake nižjega reda, ki so za vsakdanje življenje najbolj pomembne, težave pa nam lahko delajo tudi aberacije višjega reda, saj lahko neugodno vplivajo na kontrastnost, bleščanje in podobno.

Predoperativni pregledi

Operativni posegi za odpravo očesne dioptrije so zelo varni in predvidljivi. Ključnega pomena za uspeh takšnega posega pa je skrben predoperativni pregled, s katerim izključimo morebitna očesna obolenja in zberemo podatke za načrtovanje operativnega posega. Tak pregled poleg natančne ocene roženice in očesnega ozadja z biomikroskopom vključuje še topografijo roženice (analizo površine roženice), pahimetrijo (meritev debeline roženice), 3D analizo ukrivljenosti roženice in pri nekaterih operacijah še spekularno mikroskopijo (analiza števila in oblike endotelnih celic na zadnji strani roženice).

Sorodni članki

  • Dobro jutro brez očal

    Ko se zbudim in odprem oči, najprej ne vidim nič. Moji prvi gibi so namenjeni iskanju očal. Vsako jutro ista zgodba, ki je v več letih postala rutina. Šele ko najdem svoja očala in si jih nataknem na nos, ugledam, kako čudovit je svet okoli mene.

  • Sindrom računalniškega vida

    Večina ljudi, ki vsakodnevno dela za računalnikom, toži o preobremenjenosti oči, povečani občutljivosti na svetlobo, dvojnem in zamegljenem vidu, začasni kratkovidnosti, glavobolih ter bolečinah v vratu in hrbtenici. Skupek teh težav je ameriško združenje optometrije poimenovalo sindrom računalniškega vida.

  • Življenje vidim drugače, Erika Žnidaršič, voditeljica

    Priljubljena voditeljica, ki nas samozavestno in igrivo nagovarja s televizijskih zaslonov. Seveda je obenem človek kot vsak drug in se mora tudi ona soočati s temnejšimi platmi življenja. Po zaslugi korekcijske odprave dioptrije pa so danes jasnejše plati njenega življenja resnično jasne.

 
 

Ste primeren kandidat?

Če bi radi takoj izvedeli, ali ste primeren
kandidat za lasersko odpravo dioptrije,
odgovorite na sedem preprostih vprašanj.
Potrebujete le nekaj minut.

Preverite zdaj

Revija Vid&Gib

Novosti pri posegih za odpravo dioptrije, strokovne razlage očesnih težav, izkušnje drugih pacientov ter praktični nasveti za zdrave oči in boljši vid. Izpolnite obrazec in revijo vam bomo poslali po pošti.

Naročite se brezplačno

 
DOVOLI PIŠKOTKE

Ker želimo nenehno izboljševati spletno mesto Morela uporabljamo piškotke za potrebe statistične analize.
Za podrobnejše informacije si preberite več o zasebnosti in piškotkih.