Intervju: Matej Filipčič, arhitekt in režiser

Matej nam za prihodnje leto napoveduje Smrt v Benetkah. Ne dobesedno, temveč na odru. Tako je namreč naslov njegovi novi predstavi. Smrt dioptriji pa bi lahko naslovili laserski poseg, s katerim mu je dr. Kristina Mikek pred leti vrnila vid.

Po izobrazbi ste arhitekt. Delujete na področju organiziranja dogodkov in v gledališču, kjer ste bili igralec, plesalec, danes pa ustvarjate svoje gledališke projekte kot neodvisen producent, režiser in scenograf. S kom se pravzaprav ogovarjam?

Sem arhitekt in režiser. Arhitekturo sem študiral, režija pa je njen prevod v moj način dela in v projekte, ki jih ustvarjam. Pri obojem, tako pri arhitekturi kot gledališču, gre za neke vrste gradnjo, za postavljanje temeljne konstrukcije, s pomočjo katere gradiš neko zgodbo, ambient, atmosfero. Z leti sem si nabral širok spekter znanj, ki jih poskušam vkomponirati v svoje delo.

Kot realist ali optimist?

Vsega po malem, plujem med realizmom, optimizmom in pesimizmom. Zaradi svojega dela, ki zahteva kreativno razmišljanje, se dobro znajdem v imaginarnih in čustvenih svetovih, ker pa sem hkrati tudi producent, ki poskrbi za realizacijo določene ideje, moram prav tako trdno stati na tleh.

Torej brez rožnatih očal?

Svet ne funkcionira po principu rožnatih očal, tako da se nima smisla slepiti. (smeh)

Sprašujem zato, ker ste si pred osmimi leti odpravili dioptrijo, vas pa še vedno lahko vidimo z očali.

Res je. Skoraj vse življenje sem nosil očala, navadil sem se jih in tudi zdaj imam očala brez dioptrije in z UV-filtri. Še vedno imam kdaj občutek, da z njimi vidim bolje, čeprav to ni res.

Zanimivo. Običajno gredo ljudje na operacijo, da bi se za vedno znebili očal?

Mene sama očala niso motila, tudi dioptrije nisem imel visoke. Motilo me je predvsem to, da zaradi močnega astigmatizma nisem videl ničesar, ko sem jih snel, denimo zjutraj, ko je bilo vse nejasno, preden sem pritipal do očal…

Je bil to glavni razlog za poseg?

Ja. In ker je že leta pred mano poseg uspešno opravila tudi mama, je bila odločitev lažja. Sploh, ker se je v tem času tehnologija še izboljšala.

Niste imeli nobenih pomislekov?

S pomisleki se lahko ukvarjaš v nedogled. V nekem trenutku se je pač treba odločiti in pozitivno pristopiti k stvari, ker se običajno potem tudi vse pozitivno odvije. Seveda se predhodno pozanimaš o vsem, preveriš priporočila, način posega, tehnološko opremljenost ordinacije... potem pa se moraš prepustiti in zaupati. Sam sem se že po prvem pregledu pri dr. Kristini Mikek počutil v varnih rokah.

Najprej ste operirali levo oko in čez dober teden še desnega. Zakaj?

To »varovalko« sem si vzel, če bi slučajno šlo kaj narobe.

Pa je bil kak zaplet?

Ne, čeprav mi je bilo pri drugem očesu vse skupaj malce bolj zoprno, ker sem vedel, kaj me čaka. Ne, da bi bilo kaj hudega, vseeno pa gre za poseg na očeh in se je treba psihično pripraviti. Po posegu se namreč pojavi posebna bolečina, ki je do tedaj nisem poznal; niti ne gre za klasično bolečino, bolj kot pritisk v očesu, ki v enem dnevu mine.

Glede na to, da ste človek gledališča, v kakšnem žanru ste doživljali operacijo?

To je ena čudna zmešnjava občutenj, kajti vse se dogaja zelo hitro. Poseg traja pet do deset minut in že si v neki drugi realnosti. Nato čakaš, ali se bo bolečina najprej stopnjevala ali počasi izginjala, seveda te zanima, kako boš videl po posegu ... Potem greš spat in naslednji dan že vidiš in se začneš ukvarjati z novim vidnim poljem. Gre za tornado različnih občutenj, ampak na koncu je bila operacija, vsaj v mojem primeru, kot ena dobra predstava, kjer so na koncu vsi srečni in zadovoljni.

Kakšen pa je občutek, ko spregledaš?

To je zelo zanimiva izkušnja. Človek, ki vse življenje nosi očala, pravzaprav ne ve, kaj pomeni 100-odstotni vid, in se mora tega najprej navaditi. To namreč ne pomeni, da s prostim očesom vidiš kilometre daleč, kar sem naivno mislil, ampak ima tudi operirani vid svoje omejitve. Potem pa sem se moral navaditi še razširjenega vidnega polja. To me je po operaciji najbolj begalo.

Zakaj?

Naenkrat se mi je razširilo vidno polje, ki so ga prej omejevali okvirji očal. Spomnim se, da me je med hojo po ulici motilo preveč novih informacij, ki sem jih zaznaval, in da sem na začetku stopal veliko bolj previdno ter se počasi naučil kontrolirati svoje vidno polje, ki je bilo jasnejše, širše in večje. Gre za psihološki učinek, ko se morajo možgani privaditi na nov vid in za to potrebujejo nekaj časa.

Ampak vam ni žal, da ste se odločili za poseg?

Seveda ne, ta poseg je zagotovo ena pametnejših stvari, za katero sem se odločil, in kakovost življenja se mi je absolutno spremenila na bolje. Danes se lahko ukvarjam s športom, treniram boks in karate, kar bi z očali težko, kontaktnih leč pa se nikoli nisem mogel navaditi. Tudi če se mi bo vid kdaj poslabšal, zaradi starosti denimo, bom postopek za korekcijo dioptrije zagotovo ponovil. Danes je takšen poseg že povsem rutinski.

Skočiva še malo v gledališče... Podpisani ste pod veliko projekti. S čim se ukvarjate v tem trenutku?

Trenutno pripravljam poseben tripartitni projekt, povezavo med umetnostjo, sodobno znanostjo in tehnologijo ter gospodarstvom, predstavo Melanholija po Smrti v Benetkah, ki bo premierno prikazana oktobra drugo leto.

Po pravici, vam je sploh kdaj dolgčas?

Ne, dolgčas mi ni nikoli. (smeh) Se pa trudim vzeti si čas samo zase, ko ne mislim in ne čutim ničesar usodnega, samo naredim neki novi prostor v sebi, kamor se lahko naselijo nove ideje.

Sorodni članki

  • Videz utrujenosti tudi, ko smo spočiti

    Od vseh sprememb na našem obrazu smo najbolj pozorni prav na tiste okoli oči. Med posebno opaznimi in pogosto tudi motečimi spremembami so povešene veke.

    Povešene veke strokovno imenujemo dermatohalaza. To je stanje odvečne kožne gube na vekah, predvsem na zgornjih, redkeje so prizadete spodnje ali vse štiri veke.

  • Vse tegobe mraza

    Zima je čas veselja in radosti, lahko pa tudi skrbi in težav z očmi. Predvsem uporabniki kontaktnih leč in vsi, ki imajo občutljive oči, morajo biti v času snega, vetra in prehladov še posebej previdni.

  • Astigmatizem ni nepremagljiv

    Astigmatizem je očesna napaka, ki je posledica neenakomerne ukrivljenosti roženice ali leče. Svetlobni žarki se med potjo skozi roženico in lečo ne lomijo enakomerno in zato na mrežnici nastane nejasna slika. Astigmatizem sam po sebi ni bolezen in astigmatično oko ni slabše. Pomeni le, da je roženica nekoliko nepravilno oblikovana. Na splošno je izredno pogost, vendar je v večini primerov blago izražen in kot tak ne povzroča težav.

 
 

Ste primeren kandidat?

Če bi radi takoj izvedeli, ali ste primeren
kandidat za lasersko odpravo dioptrije,
odgovorite na sedem preprostih vprašanj.
Potrebujete le nekaj minut.

Preverite zdaj

Revija Vid&Gib

Novosti pri posegih za odpravo dioptrije, strokovne razlage očesnih težav, izkušnje drugih pacientov ter praktični nasveti za zdrave oči in boljši vid. Izpolnite obrazec in revijo vam bomo poslali po pošti.

Naročite se brezplačno

 
DOVOLI PIŠKOTKE

Ker želimo nenehno izboljševati spletno mesto Morela uporabljamo piškotke za potrebe statistične analize.
Za podrobnejše informacije si preberite več o zasebnosti in piškotkih.